|
|
 |
|
|
|
 |
|
Soča |
Soča
naredi od izvira v Trenti do vtoka potoka Vogrščka pod jezom za
HE Doblar kar 65,2 km dolgo pot.
Njenih prvih 10 km, do potoka Vrsnik so gojitvene vode za soško postrv
in tipično postrvje vode hitrih brzic in skrivnih tolmunov. Naseljujejo
jo predvsem postrvi: soška, njeni križanci, potočna postrv in še ostanki
šarenke, potočni glavač, od sotočja z Lepeno navzdol pa tudi že lipan.
 |
|
Soča |
Od Čezsoče pa do potoka
Vogršček spada Soča v naš ribolovni revir. Po mirnem toku po bovški
kotlini se pod Srpenico spusti v divji tok med skalami in preko
brzic, zajema sapo v globokih tolmunih, se pri Kobaridu umiri, da
se nato med belimi sipinami mehko pretaka proti Tolminu.
Pod Kobaridom se ribjim
vrstam, ki jo naseljujejo pridružijo še štrkavec, grba, primorski
blistavec, pisanec, mrenič in posamezni linji. Na celem delu pa
lahko najdemo tudi laškega koščaka.
 |
|
Soča
pri Kobaridu |
Po združitvi s Tolminko
se Soča vlije v akumulacijsko jezero za HE Doblar. Do jezu v Podselu
je dolgo kar 7 km. V njegovih globinah živijo največje soške postrvi,
bogato pa je tudi z vsemi ostalimi ribjimi vrstami.
Do potoka Vogrščka, kjer zapusti naš ribiški okoliš ostane Soči
še 1,3 km siromašne podobe, saj je večina vode po ceveh speljana
v elektrarno in struga sameva bolj prazna. |
|
 |
|
Nadiža |
Učja
priteče iz Italije in do izliva v Sočo naredi 6,1 km dolgo pot. Je
hitra alpska reka, a zelo težko dostopna, nekoliko lažje le tik ob
državni meji in v izlivnem delu pod Žago. Naseljujejo jo postrvi,
glavač, v spodnjem toku tudi lipan. |
|
Nadiža
 |
|
Nadiža |
izvira v Italiji in se
po 11,9 km dolgem toku vanjo tudi vrne. Do pod Sedla je skrita v ozki
dolini polni brzic in globokih tolmunov, tu začne teči po vedno širši
in prodnati dolini in se pod Robičem, preden nas zapusti, skoraj izgubi
v širokih prodnih nanosih.
Naseljujejo jo vse vrste postrvi, lipan ,glavač in v velikem številu
tudi vse vrste belic, ki se javljajo v naših vodah – štrkavec, grba,
primorski blistavec, mrenič, pisanec in tudi laški koščak.
|
|
 |
|
Pod
vodo |
Bela
izvira pod Stolom nad Breginjem in se po 4,7 km dolgi poti, pri Podbeli
izliva v Nadižo. Njena struga je bila v tridesetih letih tega stoletja
skoraj v celoti regulirana – pregrajena z različno visokimi pregradami.
Pod njimi so se oblikovali globoki tolmuni, nad njimi pa prodnate
plitvine. Prvi kilometer Bele je gojitvena voda, preostalo pa ribolovna
voda. Naseljujejo jo vse vrste postrvi, veliko je glavačev in laških
koščakov, v spodnjem delu pa najdemo tudi lipana in nekaj belic. |
|
 |
|
Tolminka |
Tolminka
izvira v Pologu, alpski dolini pod Bogatinom. Pot proti Soči si
je utrla skozi ozko dolino, včasih divjo sotesko, ki je najlepša
v predelu Tolminskih korit. Ko se prebije skoznje, se spusti v Tolminsko
kotlino, kjer se umiri in se pod Bučenico izlije v Sočo. Njen tok
je dolg 10,2 km. Ves čas je ribolovna voda, le predel Tolminskih
korit je za ribolov zaprt.
Naseljujejo jo vse vrste postrvi in glavač, v delu ob Tolminu pa
je tudi veliko lipana, včasih tudi kakšen štrkavec. |
|
 |
|
Idrijca |
Idrijca
vstopa v Tolminski ribiški okoliš v vasi Stopnik. Je reka,ki ima
bolj poudarjen značaj kraške reke z značilno zelenkasto barvo. Do
Trebuše teče med bregovi, do vode poraščenimi z drevjem, skozi globoke
tolmune preko hitrih brzic in prelivov. Pri Trebuši se njen tok
nekoliko umiri, pojavijo se manjša prodišča. Tolmuni so še vedno
globoki in dolgi, posebno tisti na Slapu, le prelivi in brzice so
počasnejši in bolj umirjeni.Pri Bači pri Modreju se ulije v akumulacijsko
jezero za HE Doblar in se pri Mostu na Soči zlije s Sočo.
 |
|
Idrijca
pri Stopniku |
Celoten njen tok – 16,2
km je ribolovna voda. V njen dobimo vse vrste rib, ki jih najdemo
v Tolminskem ribiškem okolišu: vse postrvi, tudi velike soške postrvi,
lipana, glavača, štrkavce, jate grb, mreničev, blistavcev, pisance
in tudi rake koščake. |
|
Trebuščica
 |
|
Trebuščica |
izvira pod Mrzlo rupo
in se po 14 km dolgi poti, pri Trebuši izliva v Idrijco. Izvirnih
5,7 km vode je rezervat in gojitvena voda za soško postrv, preostali
del – 8,3 km pa je ribolovna voda. Dolina po kateri teče je ozka,
a številna manjša prodišča omogočajo prehod ob globokih tolmunih
in mimo kaskad in brzic. Naseljujejo jo vse vrste postrvi, vanjo
rade prihajajo na drst velike soške postrvi, lipan, glavač, v spodnjem
delu pa tudi belice, predvsem mreniči, blistavci in štrkavci. |
|
Bača
 |
|
Bača |
se izpod Slatnika in Lajnarja
odpravi na dolgo pot po ozki Baški grapi, kjer jo ves čas spremljata
in prečkata cesta in železnica, proti Idrijci, ki se ji pridruži v
Bači pri Modreju.Pot je dolga 21,4 km. Prvi trije kilometri Bače so
gojitvena voda za soško postrv, preostali del pa ribolovna voda, ki
je z jezom v Klavžah razdeljena v dva dela. Zgornji del naseljujejo
vse vrste postrvi, razen šarenke, glavači, malo lipana in nekaj belic
– mreniči , pisanci in blistavci ter veliko rakov koščakov. V spodnjem
delu se pojavi še šarenka in lipanov je več. |
|
Koritnica
(baška)
 |
|
Baška
Koritnica |
je majhna rečica, ki
nastane z združitvijo potokov pod vasjo Rut in se po 4,7 km dolgi
poti v vasi Koritnica izliva v Bačo. Njeni bregovi so gosto porasli
z drevjem, njej tok je hiter, tik nad vasjo Koritnica se strmo spusti
v dolino Bače. Naseljujejo jo postrvi, razen šarenke in glavač. |
|
Kneža
 |
|
Kneža |
je tipična alpska rečica,
ki zbira svoje vode med Voglom in Rodico in se po ozki dolini, skozi
soteske prebija v dolino Bače, ki se ji med Knežo in Klavžami tudi
pridruži. Njena pot je dolga 8,3 km. Ves čas je ribolovna voda z
vsemi vrstami postrvi, razen šarenke, prisoten je tudi glavač. |
|
|
|
|
